PRVO SREČANJE MOTO GUZZIJEV NA VELIKIH BLOKAH

V soboto 27. in nedeljo 28. maja 2000, smo na Velikih Blokah, prečudoviti deželi Martina Krpana izpeljali prvo srečanje lastnikov in ljubiteljev motornih koles MOTO GUZZI v Sloveniji. Srečanje, ki ga je organiziralo MK MOTO GUZZI Slovenija s pomočjo sponzorjev, članov in prijateljev se je odvijalo pred Domom pod Liscem.

Za veliko udeležencev so bili to nepoznani kraji, kar pa je bil tudi eden od namenov tega srečanja - spoznavanje krajev, ki so zaradi slabših cestnih povezav malo odmaknjeni, a zato nič manj lepi. Nekaj udeležencev pa je vzbujalo spomine, kako so tukaj desetletja nazaj v mrazu preživljali orožne vaje in do potankosti spoznali okoliške gozdove.

Namen prvega srečanja je bilo spoznavanje in druženje med lastniki, serviserji in trgovci, izmenjava izkušenj, pridruževanje klubu, spoznavanje krajev,…

Okoli 11h ure so začeli prihajati prvi udeleženci, ki so z bobnenjem svojih dvovaljnikov skalili mir in tišino, ki je vladala v tem čudovitem dopol- dnevu. Vsi smo se jih razveselili, saj je bil to namen našega srečanja. Ves ta hrup pa je pritegnil tudi pozornost vaščanov, ki so eden za drugim hodili gledat, kaj se bučnega dogaja v njihovih krajih. Malo pred 12h uro nas je do solz nasmejala trojica oblečena v uniforme JLA, ki se je pripeljala s prikoličarjem še iz titovih časov in si takoj prislužila nagrado za najbolj domiselnega Guzzista.


Ob prihodu je bil vsak udeleženec deležen pozornosti, saj so lepa dekleta vsakega obstopila in pozdravila z "welcome drinkom" JACK DANIEL'S WHISKEY - jem in energijskim napitkom RED BULL, ki nam je dal zadostno količino energije za aktivno sodelovanje na srečanju.

Srečanja se je udeležilo približno 80 starih in novih Guzzijev iz cele Slovenije in Hrvaške in še približno 100 ostalih obiskovalcev in ljubiteljev teh legendarnih motorjev.

Na srečanju so se udeleženci lahko pomerili v najrazličnejših spretnostnih disciplinah na svojih jeklenih ljubljenčkih. Svojo srečo so lahko preizkusili na srečolovu, svojo moč pa v metanju bloka motorja v daljino. Najbolj spretni pari pa so morali med vožnjo z usti odgrizniti visečo banano. Igra je zahtevala odličen občutek za ravnotežje voznika in usklajenost para med seboj.

Glavna nagrada (zadnja pnevmatika) je pripadala vozniku, ki se je uspel najpočasneje pripeljati skozi cilj s svojim motorjem. Kdor pa je imel veliko moči in veliko občutka za valjane soda, pa si je lahko prislužil ledvični pas. Drugače pa so vse igre zmagovalcem prinesle lepe nagrade naših sponzorjev in med udeležence vnesle prijetno tekmovalnost z obilico smeha in dobre volje.

Uvoznik Moto Guzzijev AVTOPLUS je za promocijo novih modelov pripeljal na preizkus dva motorja in sicer mišičastega športnika V11 in elegantno Californijo Special, ki sta bila kot nalašč za dodatno popestritev dogajanja na srečanju.


Da Moto Guzzi-ji obstajajo že skoraj 80 let je dokazal g. Miloš, ki nam je na ogled pripeljal Guzzija iz l.1923, ki je zagotovo najstarejši vozeči Guzzi v Sloveniji. Da nas je razdražil do konca, ga je še prižgal in si s tem prislužil nagrado, ki je pripadala lastniku najstarejšega vozečega Guzzija na srečanju. Za dodatno popestritev smo si lahko ogledali še nekaj muzejskih primerkov (muzejskega AIRONE 250 je pripeljal lastnik muzeja starih motociklov g. Peter Grom), enega prikoličarja in še nekaj malo manj znanih modelov.

Kar je prijetno tudi žal hitro mine in že se je popoldan prevesil v večer in naprej v noč. Nekaj udeležencev je moralo žal oditi, saj so jih doma čakale še ostale obveznosti, kar pa nas je ostalo, pa smo zabavo nadaljevali pozno v noč, saj se razpoloženje kar ni moglo poleči. Hladno zvezdno noč smo preživljali ob tabornem ognju, odličnem pršutu, vinu in kitari, kar je v ljudeh pustilo spomin na prijetno prireditev.

Nasplošno je bilo vzdušje in razpoloženje med obiskovalci zelo veselo in razigrano, za kar pa je poskrbelo tudi pravo poletno sonce, osvežilne pijače, dobra hrana in prijetna družba.

Drugo jutro nas je prebudil vonj po svežem domačem kruhu in kavi, ki je prihajal iz kuhinje.
Iz izpuhov kakšnih 25-ih motorjev se je ob 11h uri še zadnjič oglasilo bučno bobnenje in odpeljali smo se proti Ljubljani. Po našem odhodu je zopet zavladal mir, ki navadno vlada v tej vasi in zopet je bilo vse po starem. Pot nas je vodila po razgibani pokrajini Notranjske skozi Sodražico, preko Sv. Gregorja, Ortneka, Velikih Lašč, Turjaka, skozi Škofljico do Ljubljane, kjer nas so nas pred Prešernovim spomenikom pričakala dekleta z osvežujočo cocto.

V Ljubljani smo se še za trenutek spomnili na dogodivščine prejšnjega dne in se nato poslovili in odpeljali vsak v svojo smer.
Skupaj se že sedaj veselimo naslednjega srečanja, v upanju, da bo prisotnih še več udeležencev in si hkrati želimo, da bodo ta srečanja postala tradicionalna.

Predsednik Matevž Čokl, ing.