GROSSGLOCKNER

Grossglockner veliki avstrijski ledenik (avstrijski nacionalni park), do katerega je speljana prečudovita alpska visokogorska cesta, vse do višine 2.369 m (Kaiser-Franz-Josefs-Hohe), kjer se konča cesta in se začne prečudovit razgled na večni ledenik in zasnežene tritisočake iz prečudovitega steklenega stolpa. Motor bo potrebno parkirati na parkirni ploščadi ali pa v garažni hiši, če pa se vam bo zdelo, da ste še predaleč od ledenika, potem boste morali obuti dereze in obleči še kakšen toplejši pulover in se organizirano podati na sprehod po zmrznjenem snegu. Ravno letos je za Grossglockner jubilejno leto, praznujejo namreč 200 - letnico, odkar ga je mogoče prevoziti. Še vedno je eden najvišjih gorskih prelazov v Evropi.
Grossglockner je od Ljubljane oddaljen cca. 250 km in je dostopen iz večih smeri. Če ste dobre motoristične kondicije je to čudoviti enodnevni izlet, vendar ne pozabite, ko boste zvečer razjahali svojega konjička, bo na dnevnem števcu cca. 650 prevoženih kilometrov! Mi smo se odločili, da se bomo vozili po čudovitih, lokalnih, avstrijskih cestah, ki so motoristom uživačem pisane na kožo, le s hitrostjo skozi vasi ne gre pretiravat, kajti tam boste zlahka plen policistom.
Zbrali smo se v Ljubljani nato pa pot nadaljevali proti Kranjski Gori, mejnemu prehodu Korensko sedlo, Hermagorju, Oberdrauburgu in malo pred Lienzom zvaili na desno proti Heiligenblutu in že se začneš uspenjati proti prelazu. Pred vstopom v nacionalni park je potrebno na mitnici še plačati 230 ATS (za motorno kolo) in že ste na pravi, alpski, visokogorski cesti. V ceno vstopnice je vključena prelaznina, nalepka, alpinistični in naravoslovni muzej (avtohtone rastlinske in živalske vrste), parkirišče in razgledni stekleni stolp Wilhema Swarovskega (Kaiser-Franz-Josefs-Hohe).
Ko smo prevozili vse ceste iz parka smo se spustili v dolino proti Brucku, Mitersillu nato pa smo takorekoč obkrožili Grossglockner in prevozili še en gorski prelaz Matrei na katerem je potrebno zopet plačati 110 ATS. Nato pa smo se spustili v dolino proti Lienzu in po isti poti proti domu.
To je cesta, ki jo preprosto mora vsak motorist prevoziti. Na cesti zagotovo ne boste sami, vse zgleda tako, kot da bi bil na vrhu zbor motoristov, kajti proti vrhu se vozijo trume motoristov. Človek bi se kar usedel na rob cestišča in gledal mimoidoče motoriste. Nikomur se ne mudi, vsi vdihujejo čudoviti gorski zrak, uživajo in se pripravljajo na prihajajoči se ovinek.

Prava paša za oči pa so poleg motorjev tudi razni starodobniki, kabrioleti in doma narejena tri in štiri kolesna vozila. Če pa boste imeli srečo boste lahko svoj sendvič delili s prijaznimi svizci, ki nenehno fehtarijo turiste za hrano.

MOTORISTIČNI NASVETI:

Motoristi so v teh krajih zelo dobrodošli, kajti ob cesti je veliko gostiln, ki vas tako ali drugače vabijo v svoje goste.
Za pot se odločite v zares lepem poletnem vremenu, kajti tam je skoraj vsaka padavina sneg.
Z gorivom se oskrbite v vznožju gore, kajti na prelazu ni črpalk in tudi poraba motorju se bo zaradi strmin in redkejšega zraka povečala.
Prelaznine se lahko izognete le v primeru, če zapeljete skozi mitnico pred peto uro zjutraj ali pa zvečer po dvaindvajseti uri.
Vinjeto boste potrebovali samo v primeru, če se boste vozili po avtocestah.
Vozite počasi, uživaško in opazujte visokogorsko naravo!

Dodatne informacije na njihovi spletni strani: http://www.grossglockner.at

Matevž Čokl