Moto Guzzi California Special Sport Aluminium

ALUMINIJAST GUZZI?

Zadnje čase se v tej italijanski tovarni dogajajo čudne stvari. Kar nič več se nočejo držati tradicije in striktno delati motocikle za ozek krog ljudi. Prav čudno, obenem pa zelo pohvalno. Po vsej verjetnosti so zaposlili nekaj mladih oblikovalcev, ki so si popolnoma napačno predstavljali filozofijo motociklov in pričeli izdelovati na oko zelo všečne izdelke.

In prav tak izdelek smo dobili na test. California Aluminium. Že na prvi pogled je jasno, da je aluminium le po imenu. Celoten motocikel krasi barva aluminija, ki naredi motocikel zelo žlahten in skladnih linij. V osnovi je ostal prava California, se pravi mehanika je ista, le ostali deli spremenjeni. Spredaj je opazno manjša streha, krmilo je na visokih podstavkih in skoraj ravno, sprednja zavora deluje v kombinaciji z zadnjo, se pravi z ročko na krmilu zaviramo z enim diskom (levim), z nožno stopalko pa z drugim (desnim) in z zadnjim. Rezervoar je ostal isti, so pa spremenjeni stranski pokrovi, ki nekako optično podaljšujejo sesalni kolektor. Sedež je prevlečen z vzorčastim skajem, kar ga naredi malo ne vsakdanjega. Zadnja streha s stranskimi pokrovi je nova, zadnjo luč pa smo pri Guzziju že videli. In ko vso to kombinacijo pobarvate v svetlečo mat kombinacijo srebrne aluminij barve, dobite izredno lep izdelek, ki je povrh vsega še kombiniran z kromanimi dodatki.
Pogonski del ni spremenjen, ostaja črna mat plastifikacija bloka motorja, svetleči cilindri in "pozlačeni" pokrovi glav. Prestiž, ki ga redko vidiš na predelanih "show bike" motorjih. Zlate barve so še Brembo zavorne čeljusti in nosilci diskov. Zlatih delov tako ni veliko, jih je pa ravno prav, da vlečejo nit čez celoto.

Motor vedno starta iz prvega poizkusa, ima pa rad čok, vsaj da se malenkost ogreje. Oglaša se s poznanim pridušenim bobnenjem in ob dodajanju plina rad pozibava voznika.Ker je to sport touring motor in povrhu še dvovaljnik ima dejansko dve zanimivi karakteristiki.

Veliko navora in moči že v nizkih obratih, da je vožnja zelo tekoča tudi s sopotnikom, če pa ga priganjate v visoke obrate (nad 6.000 o/min) vas bo vozil tudi zelo hitro, tudi preko 200 km/h (s prednjim nizkim steklom in samo z voznikom, je števec pokazal celo 220 km/h). Motor je hiter, rad se odziva na ročico za plin in ob močnem priganjanju zahteva svoje. Poraba se tako giblje ob potovalnih 5,4 litra na 100 km do dobrih 9 litrov, ko iztiskate konje skozi "auspuh". Zato se kaj rado primeri, da vas kakšen bolj športno naravnani voznik posmehljivo gleda, vendar le do trenutka, ko se na semaforju prižge zelena luč. Takrat Guzzi zagode svojo melodijo in adijo pamet. Čeprav ima prestavna ročica dolg hod je menjalnik natančen, vendar morate z nogo (s peto, ko prestavljate navzgor) biti odločni in narediti cel hod. Tudi vozne lastnosti v ovinkih bodo presenetile marsikaterega voznika, kajti Guzzi ima pravo "cuore sportivo", športno srce. Amortizacija spredaj dobro opravlja svoje delo, zadaj pa se morate poigrati z nastavitvijo prenapetosti vzmeti, ker je motor pretrd. Okvir se ne zvija, ker je sam motor prčvrščen v sredini na večih mestih in je vse skupaj togo. Tako podrsavanje s tačkami ni velik problem, tudi pnevmatike dobro držijo in vožnja v grobem ponuja veliko užitkov. Lahko počasi krožite skozi mesto in izzivate poglede ali pa se predajate odprtim cestam in ovinkom, zgolj samo za dvigovanje adrenalina, vibracije motocikla (ki jih je ravno prav) vam sporočajo, da deluje vse v redu in da se lahko prepustite zgolj samo užitku. Motocikel je še en izdelek iz te slovite tovarne, ki se ji že na daleč vidi, da dela velike korake na področju izdelave motociklov. Končna obdelava je napredovala, nismo zaznali nobenih okvar ali tovarniških napak in je tokom testa, ko smo prevozili preko 2.000 km, deloval brezhibno. Vse kar smo opazili so bili le zavistni pogledi in pohvale za zelo skladen motocikel. Viva Guzzi.

Povzeto po reviji:
MOTORIST št. 37