E-mail
Novice Povezave Vpis v klub Guzzi oglasnik Guzzi Trgovina Moto Guzzi forum Člani

 

RITMIČNA GIMNASTIKA NA OVINKIH

 

 


1. Zagotavljanje trenja


Motoristična sezona se bliža koncu. Če si jo preživel, si na dobri poti, da napraviš še veliko kilometrov.

Ne glede, koliko jih nameravaš danes prevoziti, in kako hitro boš vozil, vedi, da zahteva obvladovanje ovinkov z motorjem veliko znanja in spretnosti. Sposoben motorist mora znati obvladovati ravnotežje in smer. Glavni dejavnik, ki omogoča premagovanje ovinkov pa je trenje.

Trenje je zelo važna stvar, ki je ne moreš videti. Vidiš lahko šele posledice, ko ga zmanjka. Pri smučanju, hokeju in hitrostnem drsanju so na delu celi strokovni štabi, da zmanjšajo trenje. Pri motociklizmu pa ga je potrebno povečati. Edini tvoji zavezniki so gumarska industrija, cestno podjetje in tvoja lastna tehnika.

Ko se na ovinku nagneš, si odvisen od trenja med pnevmatiko in podlago, da ne zdrsneš na stran. Na cesti, politi z nafto, bodo gume zelo verjetno zdrsnile in motor se bo obdan z iskrami oddrsal v smeri tangente. V takem primeru preprosto ni dovolj trenja, da bi pnevmatike premagale bočno silo nagiba in prisilile motor v ovinek.

Moker asfalt, pokrov kanala, pesek, odpadlo listje in celo plastična vrečka, lahko trenje dramatično zmanjšajo. Zato vožnja po ovinkasti cesti zahteva stalno pozornost. Trenje je razkošje, ki ga je vedno premalo. Vsakdo se mora naučiti oceniti kdaj ga je dovolj, če hoče hitro in brez padcev premagovati ovinke.


Slika 1 Obvladovanje ovinka terja sposobnost, da pri vožnji izbereš linijo, ki zahteva najmanjše trenje. Bočna sila na pnevmatiko je namreč najmanjša, oziroma je enaka nič, ko motor pelje naravnost. Pri isti hitrosti bo bolj ukrivljena linija zahtevala več trenja, kot tista z večjim premerom. Na kratko: na bolj ostrem ovinku moraš imeti večje trenje ali manjšo hitrost. (Slika 1.)

Tudi z nagibom ali izbočenostjo ceste moraš računati. Bočna sila na pnevmatiko je najmanjša, kadar je kolo pravokotno na podlago. Na notranjo stran nagnjen ovinek lahko prevoziš z večjo hitrostjo in z manjšo bočno silo. Ovinkaste ceste pa imajo redko urejene in nagnjene bankine. Zelo pogosto so izbočene, zaradi lažjega odtekanja vode. Za desne ovinke je to dobro, ker je cestišče nagnjeno na desno, za leve pa ne. Če je cesta nagnjena navzven, zahtevajo levi ovinki več trenja, posebno, če te zanese izven idealne linije.


Slika 2 Na izbočeni cesti motorist poveča trenje z vožnjo po desnem robu cestišča na desnih ovinkih in blizu sredinske črte na levih ovinkih. Slučajno se to pokriva z idealno linijo, ki poveča premer ovinkov. (Slika 2.)


Še en pomemben vidik moraš upoštevati, ko ovinkariš po zaviti cesti. Videti moraš čim dlje, še posebno kadar grmovje ob cesti zakriva pogled. Najboljši pregled nad ovinkom imaš z zunanje strani. Kot primer, si oglej sliki, ki kažeta pogled na isti ovinek iz notranje in zunanje strani. (Slika 3 in 4)

Slika 3 Slika 4

Linija z največjim trenjem ni vedno tista z najboljšim pregledom. Na dirkališču vozniki vedno vedo, kam steza pelje in kaj je na njej. Na javni cesti pa nisi nikdar prepričan, kaj je na drugi strani ovinka, zato ima pregled prednost. Dobro poglej obe fotografiji. Če se pelješ po zunanji strani ovinka boš prej zagledal nevarnost, kot je oster desni ovinek takoj za levim.


2. Kako opraviš z ovinkom


Obstojajo statistike, ki vsebujejo podatke o številu prometnih nesreč, o udeležencih in njihovih žrtvah. Obravnavajo njihove vzroke, kot so: alkohol, prevelika hitrost, izsiljevanje prednosti in drugo. Precej poročil o prometni nesreči se glasi: - iz neznanega vzroka zapeljal v levo... ali - presekal mu je pot... O vzrokih nesreč se vodijo točni podatki, o razlogih zanje pa statistike molčijo. Razlogi so lahko: strah in panika voznika sredi ovinka, napačno ravnanje v kritičnem trenutku in nesposobnost voznika, da bi nesrečo preprečil ali omilil. Vse to stlačijo v kratko frazo: - izgubil je nadzor nad vozilom. Pri vožnji z motorjem izguba kontrole nad vozilom pomeni padec, ali pa celo to, da zletiš s ceste.

Razlog za večino zdrsov je napaka pri zaviranju. Večina nas, ob besedah - zdrsnil s ceste, ali - zapeljal na nasprotni vozni pas, pomisli na motorista začetnika, ki prehitro pripelje v ovinek, prične sunkovito zavirati, nato pa z izbuljenimi očmi zapelje s ceste v prepad. V resnici pa tudi odvzemanje plina predstavlja zaviranje. Tudi če le odvijete plin, deluje zavorna sila motorja na zadnje kolo in prispeva k zdrsavanju. Ravnanje z ročico za plin je pomemben del tehnike obvladovanja ovinkov.


Veliko motoristov je mnenja, da se lahko vožnje skozi ovinke naučijo zgolj tako, da motor čim hitreje mečejo v zavoj. Vendar ni nujno, da večja vstopna hitrost poveča hitrost vožnje, zato pa se zlahka nalezeš slabih navad vožnje, ki te na koncu lahko privedejo v nesrečo.

Dobre navade pri vožnji skozi ovinke pridobiš tako, da vadiš in obvladaš pravo tehniko. Sliši se paradoksalno, vendar se pravilne vožnje najbolje naučiš, če vadiš tako, da hitrost zmanjšaš. Tako boš pridobil kontrolo nad motorjem, zmanjšal tveganje in na koncu povečal svojo hitrost, seveda če je to tisto, kar bi rad.


Slika 5 Najbolj zgoščen opis pravilne tehnike vožnje skozi ovinke se glasi:

A - zmanjšaj hitrost,
B - preglej ovinek,
C - nagni se in pospešuj.

Poglejmo podrobneje vsakega od teh postopkov (Slika 5.)

A. -Zmanjšaj hitrost

Ko se približuješ ovinku, odvzameš plin, uporabiš prednjo in zadnjo zavoro, ter usmeriš motor na zunanjo stran ovinka. Hitrost zmanjšaš še pred ovinkom. Po potrebi prestaviš v nižjo prestavo, da obdržiš motor v območju obratov, kjer najbolj vleče.

Zmanjšanje hitrosti, še preden je motor nagnjen v ovinek je dobro, ker lahko uporabiš tudi prednjo zavoro. Če se pokaže da je na cesti nepričakovana ovira ali je ovinek hujši, kot si mislil, lahko do konca “pohodiš” zavore.

Običajno je, da prometni znaki omejujejo hitrost na ovinku na 50 km/h ali manj, tudi če ga zlahka zvozimo s hitrostjo 80 ali 90 km/h. Prometni znaki so postavljeni za vsakogar, tudi za tovornjake, visoko naložene s tovorom. Spoštovanje prometnih predpisov spada v drugo poglavje in ni predmet obvladovanja tehnike vožnje skozi ovinke. Sam se boš moral odločiti, s kakšno hitrostjo boš prišel v ovinek in s kakšno ga boš zapustil.

V principu velja pravilo, da mora biti vstopna hitrost tako nizka, da lahko ob vožnji skozi ovinek počasi dodajaš plin. Kolikšna je ta hitrost, moraš določiti sam. Ko boš nabral več izkušenj, bo večja. Če pri vožnji skozi ovinek ne moreš postopno dodajati plina ali moraš sredi ovinka odvzeti plin in zavirati, vedi, da si v ovinek pripeljal prehitro.


B. - Preglej ovinek

Preden padeš v ovinek, moraš dobro pogledati, kam je usmerjena cesta in tudi, če na asfaltu ni peska, listja, ali luknje. Istočasno se moraš prepričati, če ob cesti ne stoji nepreviden pešec ali če iz grmovja ne gleda divjad. Kot rečeno, lahko vse to najbolje vidiš z zunanje strani ovinka. Tako moraš pred desnim ovinkom, ko še zaviraš, usmeriti motor proti sredinski črti, da boš imel boljši pregled.

Slika 6Ko si pripravljen začeti zavijati, spusti zavore in zasukaj glavo v smeri svoje navidezne smeri. Koristno je, da držiš glavo v smeri obzorja (Slika 6). Že res, da izgleda dobro, če jo nagneš enako kot motor in skozi modra pilotska sončna očala samo z očmi poblisneš navzgor proti koncu ovinka, vendar, če nagneš glavo, da bo v smeri obzorja, boš imel dejansko boljši občutek za smer in boš pričel mehkeje zavijati.

Poleg tega mora biti tvoj pogled usmerjen daleč naprej proti koncu ovinka. V ostrih ovinkih bo tvoja glava obrnjena precej izven smeri vožnje. Če boš gledal pod prednje kolo, bo motor začel lesti iz ovinka proti robu cestišča. Človeški možgani delujejo tako, da telo sledi pogledu, zato te bo pogled, usmerjen daleč naprej, kar sam potegnil iz ovinka. Če boš zasukal svoj "pisker" tako, da boš s pogledom sledil idealni liniji skozi ovinek, ji bo motor kar sam sledil.



C. Nagni se in pospešuj

Ko si zmanjšal hitrost in si z motorjem tam, od kjer je najboljši pregled, in ko si nos zasukal v smer, kamor nameravaš iti, je čas, da motor nagneš in rahlo priviješ plin.

Motor je mogoče nagniti na več načinov. Lahko preneseš svojo težo na sedežu, ali s koleni stisneš rezervoar in preneseš težo na notranjo stopalko. Najbolj prefinjen način pa je, da potisneš ročico krmila naprej in sicer desno, če hočeš v desni ovinek in levo, če hočeš v levi ovinek. Da res je! Pritisni desno ročico, da zaviješ desno. Pritiskaj dovolj močno na “spodnjo” ročico toliko časa, dokler ni motor usmerjen tja, kamor gledaš, nato pa popusti pritisk, da obdržiš enakomerno linijo. Ta način se imenuje protikrmiljenje.

“Čakaj trenutek,” boš rekel. “Nekaj o protikrmiljenju že vem, ampak zakaj je potrebno dodati plin? Ali me ne bo odneslo navzven ali me spodneslo?”


Slika 7 Ko se nagneš, se površina gume, ki ima stik s cesto pomakne proti robu pnevmatike. (slika 7) To je tako, kot bi se ti pri nagibu premer gume zmanjšal. Če ne povečaš obratov, ko se motor nagne preko manjšega kontaktnega premera gume, ne boš niti vzdrževal iste hitrosti. Poleg tega povečana hitrost pomaga umiriti vzmetenje, ki je zaradi centrifugalne sile napol stisnjeno, kar poveča razdaljo motorja od asfalta.

“Zakaj pa ne bi le odvzel plina in pustil, da motor izgubi hitrost?” boš vprašal. Zaviranje z motorjem pomeni, da zadnje kolo zavira, kar zmanjša razdaljo od tal. Če dodaš malo plina, se trenje ne zmanjša, teža se bolj enakomerno porazdeli med prednje in zadnje kolo. Pravilna tehnika je, da dodajaš toliko plina, da motor gladko vleče skozi cel ovinek in se na koncu izravna.


Na vzponu in na spustu

Največ zabave nudijo ceste, ki so zavite, ovinkaste, pri tem pa se vzpenjajo in spuščajo. Vendar vzpon in spust spremeni razmerje trenja. Skozi ovinke navzgor ali navzdol moraš švigati še bolj spretno, kot skozi ovinke na ravnini. Kadar voziš navzgor, se teža prenese nazaj. To razbremeni prednje kolo in mu zmanjša trenje, ki ga potrebuje za zavijanje. Ko pa voziš navzdol, se teža prenese naprej. To na zadnjem kolesu zmanjša trenje, ki je potrebno za zaviranje.

Pri vožnji skozi ovinek navzgor, je vstopna hitrost lahko večja, ker ti sila vztrajnosti pomaga vleči skozi ovinek. Na klancu sila teže vleče proti zadnjemu koncu, prednji konec motorja postane lažji. Prednje kolo izgublja stik s podlago zato moraš bolj enkomerno pospeševati. Če pa pustiš, da te sila vztrajnosti vleče skozi ovinek, ti ne bo treba sunkovito dodajati plina.

Pri vožnji skozi ovinek po klancu navzdol, ni treba dodajati plina. Zavirati moraš začeti dlje pred ovinkom, ker sila teže in sila vztrajnosti združeno vlečeta navzdol. Vse prerado se zgodi, da v tak ovinek pripelješ prehitro in ugotoviš, da se hitrost ne zmanjšuje, kot bi si želel. Na zelo strmih ovinkih navzdol je treba zavirati celo pot skozi ovinek. Največje trenje in razdaljo od tal boš obdržal tako, da boš sledil najširši poti okoli ovinka, čimbolj enakomerno zavijal in čim manj zaviral.


Domača naloga

Odpravi se na ovinkasto stransko cesto in s svojim konjičkom vadi tehniko vožnje skozi ovinke. Pomembno je, da si pozoren na tehniko, ne na hitrost. Z drugimi besedami, če misliš, da bi lahko po cesti Kalce - Idrija brez težav peljal s hitrostjo 90 km/h, pelji počasneje, recimo 60 ali 70 km/h. Osredotoči se na tri točke: - zmanjšaj hitrost, preglej, nagni in pospešuj. Da, da, saj vem, delo je težko, ampak nekdo ga pač mora opraviti.

Če nisi dovolj pozorno preučil navodil, si za vsak primer nadeni kombinezon, ki je zelo odporen na padce. Preden greš na zabavo z motorjem se prepričaj, da imajo pnevmatike dovolj globok profil in da so napoljnjene s predpisanim pritiskom. Navsezadnje bo na stopalkah slonelo tvoje nežno telo, ne pa moje.

3. Problemi in rešitve

Iz iskušenj raznih motoristov, ki vozijo različne motorje je mogoče izluščiti nekaj najbolj tipičnih problemov in nakazati njihove rešitve. Izbral sem tri najbolj značilne.

Edi Blisk

Edi Blisk je kupil najhitrejši in najbolj zloben motor, kar jih je. O sebi ima mnenje, da je najboljši športni voznik, ki bi premagal dirkače, če ne bi bilo težav z licenco. Išče ovinkaste ceste, ki jih bo “prešvigal.” Težava pa je v tem, da se pogosto sredi ovinka znajde pregloboko; sunkovito mora spustiti plin in zavirati. Zanese ga preko sredinske črte, pri čemer se vsi ostali udeleženci v prometu držijo za glavo. Edi se moti, ko misli, da vozi z največjo možno hitrostjo in da je samo cesta faktor, ki ga omejuje. Zato je vedno znova presenečen, ko ga prehiti drug motorist, še posebno, če ta vozi manjši in šibkejši motor. Edi, vedeti moraš, da stvar ni v motorju, ampak v tehniki vožnje.

Edijeva težava je v tem, da hitrosti ne zmanjša dovolj zgodaj. Globoko v ovinku še vedno zavira in s tem porablja trenje, ki bi ga rabil za premagovanje ovinka. Poleg tega z zaviranjem zmanjšuje razdaljo od tal in hitreje podrsa po asfaltu.

Če opaziš, da sam delaš podobno napako, moraš zavirati prej, in končati z zaviranjem preden se nagneš v ovinek. Tako boš lahko med nagibom dodajal plin. V ovinek boš prišel počasneje, iz njega pa hitreje. Med nagibom boš imel boljši nadzor nad motorjem in boš manjkrat z nosom le za nekaj centimetrov zgrešil blatnike drugih vozil.

Polde Krivic

Motorist Polde že ve, da je treba dovolj zgodaj zmanjšati hitrost motorja in ga s plinom porivati skozi ovinek. Njegova težava pa je v tem, da se pogosto znajde sredi ovinka, obrnjen v napačno smer in da se pločnik ali sredinska črta prehitro približuje. V paniki spusti plin in prične zavirati, da bi preživel. Polde se ne zaveda, da ga je začarala sredinska črta ali črta ob robu cestišča. Ker se je preveč osredotočil na tiste črte, ki ne vodijo v smeri idalne linije, je tudi motor šel preveč v tisto smer.

Poldetova težava ni v tem, da se je pri vstopu v ovinek preveč približal zunanjemu robu vozišča, preden je položil, ampak da skozi ovinek ni določil idealne linije. Ko si to linijo predstavljaš, ji bo tudi motor sledil. Lahko še vedno opaziš srednjo črto in rob cestišča, vendar se na to ne smeš osredotočiti. Vse prerado se zgodi, da pogledaš grmovje ali zid ob cesti in motor se mu začne približevati.

Lahko si na posameznih delih ovinka predstavljaš zaporedne točke in jim spogledom slediš, pa jim bosta ti in tvoj motor sledila.

Peter Zaletel

Peter Zaletel postane nervozen, kadar mu gume zdrsnejo na stran, ali kadar stojalo popraska po asfaltu, a le na ostrih levih ovinkih. Zapomni si Peter, izbočenost ceste ali nagnjenost navzven zmanjša trenje in oddaljenost od tal. V levih ovinkih je bolj pomembno slediti idealni liniji in imeti pravo tehniko. Gume, ki zdrsujejo in kovina, ki drsa po tleh so znak slabe linije, poznega zaviranja, odvzemanja plina, ali pa slabega vzmetenja. Ko Peter začuti, da se motor prične opotekati in “veslati”, panično spusti plin in pohodi zadnjo zavoro, da bi spravil motor bolj pokonci, s čemer porabi večji del trenja.

Verjemi ali ne, na opotekanje in praskajoče zvoke najbolje odgovoriš tako, da plina ne spustiš in poskušaš obdržati vse skupaj v ravnotežju. Karkoli boš na hitro naredil, bo položaj samo poslabšalo.

Končno, Peter, če veš da je tvoj motor prenizko pri tleh, zakaj ga ne bi pred naslednjo vožnjo dal popraviti? Poišči tisti zarjavel ključ, ki si ga dobil poleg amortizerjev in povečaj napetost vzmeti, tako da kljub teži, ki jo prevažaš, ne bo stisnjena čez polovico. Kadar motor “vesla”, nastavi dušenje zadnjih amortizrjev na najtrše. Če to ne pomaga, se ozri po novih, boljših amortizerjih. Pred vožnjo vedno preveri, če so pnevmatike dovolj napolnjene. Preden predeluješ motor in zamenjaš amortizerje ali prednje vilice, ki bi zmanjšali razdaljo do tal, raje dobro premisli.

 

Ne glede na motor, ki si ga izbral in na tvoj način vožnje - kadar voziš po ovinkih, treniraj ritmično gimnastiko, katere osnove si pravkar prebral. Tako boš lahko rekel, da niso krive tvoje navade, če boš imel na asfaltu kakršnekoli težave.


Uroš Blažko