E-mail
Novice Povezave Vpis v klub Guzzi oglasnik Guzzi Trgovina Moto Guzzi forum Člani
4. srečanje Guzzistov na Blokah

Slavna zgodovina

Daljnega leta 1921, pred 80 leti, so v majhni tovarni, v majhnem kraju Mandello del Lario izdelali prvega moto guzzija. Zeleni motocikel je bil za tiste čase napreden, imel je vzmetenje spredaj in zadaj. 500 kubični, štiritaktni, zračno hlajeni motor je imel en cilinder postavljen leže v smeri vožnje. Zaradi preproste konstrukcije in kvalitetnih materialov so »salamoreznice«, kot so jih kasneje ljubkovalno imenovali, postale priljubljeno prevozno sredstvo. Glavna gred se je vrtela v obratni smeri glede na smer vožnje in škropila oljne pare iz karterja v cilinder in ga tako dodatno mazala in hladila bat. Zaradi tega so moto guzziji sloveli po tem, da so se redko pokvarili, kar je bilo v časih ko so bili materiali slabši in servisi redki, izredno pomembno. Enak sloves uživajo še danes.

Navada je, da vsak model motocikla preizkusijo na dirkah in tako potrdijo njegovo vrednost. Tudi na začetku stoletja so dirkali z motorji, le da so bile hitrosti take, kot jih danes zmore boljši skuter. Konkurenčni boj med proizvajalci motociklov je bil hud in tekmecev za zmago ni manjkalo. Na dirkališčih je Moto Guzzi z enocilindrskimi motocikli nanizal precej zmag. Pravi tekmovalni uspehi pa so prišli, ko so začeli izdelovati motocikle z dvema cilindroma, postavljenima prečno pod kotom 90°. Motorji so zmagovali predvsem na vzdržljivostnih dirkah. Tudi pri tej konstrukciji je tovarna Moto Guzzi imela srečno roko: prečno postavljena cilindra se med vožnjo enakomerno hladita, ker štrlita iz okvirja pa pri vzdrževanju ni potrebno snemati posode za gorivo. Kot 90° med cilindroma omogoča miren tek motorja brez protiutežne gredi. Prečna postavitev omogoča, da se ročična gred vrti v vzdolžni smeri in da je število pogonskih delov manjše. Zaradi pogona zadnjega kolesa preko kardana in zobniškega prenosa odpade zamudno vzdrževanje in mazanje verige.

Z zmagami do napredka


V osemdesetih letih so bili evropski proizvajalci motociklov v krizi. Zaradi pomanjkanja svežih idej in močne konkurence iz Japonske, je vsem pošla sapa. V težkih časih je rešitev prišla iz dirkaških krogov. Doktor John Wittner (ki je po poklicu zobozdravnik), je na ameriški celini s skromnim moštvom dirkal z moto guzzijem Le Mans 1000. Da bi lahko premagovali tekmece, so motocikel izpopolnjevali in predelovali. Odkrili so zmagovalno formulo: motor s 95 konjskimi močmi mora zdržati šesturno dirko pri 9000 obratih na minuto. Na motociklu so predelali, kar se je dalo. Odmični gredi v glavah sta gnala zobata jermena. Vgradili so štiri ventile na valj. Spremenili so okvir, izpušni sistem in povečali posodo za gorivo. Na dirkalnem Le Mansu je ostalo le malo originalnega. Na koncu sezone so premagali japonsko konkurenco, nova 1000 kubična štiricilindrska Honda je v sezoni 1985 ostala celo brez zmage.

Kljub nespornim tekmovalnim uspehom je tovarna Moto Guzzi ostala gluha. Zaverovani v svoje težave so vztrajali pri proizvodnji zastarelih modelov. Po osvojenem prvenstvu v skupni razvrstitvi pa je vodilni inženir Tonti, avtor legendarnega okvirja za model Le Mans, dr. Johna povabil: »Pridi v Italijo – in pripelji s sabo svoj motor!«

Ostalo je, kot pravijo, zgodovina, ampak v sedanjosti. Tovarna Moto Guzzi proizvaja motocikle, ki jih kupujejo napredno naravnani motoristi. Danes so evropski motocikli izdelki z značajem. Prekosili so japonske tovarne, ki so se izgubile v masovni proizvodnji trendovskih motociklov.



Vožnja v senci orla

Veliko ljudi misli, da so motorji Moto Guzzi le za starejše motoriste. Mladina, ki živi (in umre) hitro, raje poseže za hitrimi japonskimi izstrelki. Pred nekaj leti bi bila ta trditev še točna: moto guzzije so kupovali sladokusci, ki so bolj kot v hitri, uživali v varni in tekoči vožnji. Od svoje 80letnice naprej pa tovarna Moto Guzzi ponuja modele, ki so napisani na kožo tudi mladim. Začelo se je s športnim modelom V11, hitrim »caferacerjem,« ki se je zlahka kosal s konkurenco. Neprekosljiv model California je s pomladitvijo in nižjo ceno postal dosegljiv tistim, ki se z motorjem radi vozijo in ga ne le gledajo. Male 350 in 750 kubične kubične Nevade so za začetnike in za tiste, ki bi radi veliko motorja za malo denarja. Nova modela Scura in Breva zbujata domišljijo mladih motoristov, kar zagotavlja, da tovarna razmišlja v pravo smer. Vsi, ki se vozijo z moto guzziji pa vedo povedati, da jim vibracije dvocilindrskega agregata in dobro obnašanje na cesti vzbujajo zaupanje in da jim je »vožnja v senci orla« v užitek.

Zbor motoristov na Velikih Blokah


Zadnji teden v maju smo se člani kluba Moto Guzzi Slovenija na svojem četrtem zboru motoristov. Klub se je od svojega nastanka, leta 1999, lepo uveljavil, število članov narašča, imamo pa tudi dobro obiskano internetno stran na naslovu motoguzzi-si.com. Tudi organizacija zbora zbora se razvija, v štirih letih je postal množičen in mednaroden. Letos se je na Velike Bloke pripeljalo več kot sto motoristov, nekaj jih je bilo iz Hrvaške, Avstrije in Italije. Dobrodošli so bili tudi tisti, ki niso prišli z Guzziji, mogoče se bodo pa premislili in zamenjali znamko motorja. Pripeljali so se tudi člani veteranskega kluba CMOC iz Ljubljane in nas počastili s svojim obiskom.

Zbor Motoguzzistov ni bil namenjen le pijančevanju in pokanju z izpuhom, čeprav to še ne pomeni, da nismo zvrnili kakega kozarca. Moto Guzzija težko postaviš na zadnje kolo, z izpuhom pa težko počiš, še posebno če ima elektronski vbrizg. Pač niso namenjeni temu, ampak normalni in varni vožnji. Generalni uvoznik in prodajalec Moto Guzzi, Avtoplus iz Kopra je pripeljal dva testna motorja, s katerima so se motoristi vozili ves dan. Lepe ovinkaste ceste v okolici Velikih Blok so kot nalašč za kaj takega.

Organizirali smo bogat srečolov, glavna nagrada je bila čelada, ki jo prispeval serviser Vomberger iz Kranja. Predstavil se je tudi Mik mehanik iz Ljubljane, ki pa pravi da je servisiranje guzzijev kruh s trdo skorjo, ker se premalo kvarijo. Na ogled je bila Moto Guzzi Quota 1100ES, s katero sta Blažko Uroš in Metka Šalehar naredila 105 000 kilometrov in objadrala svet.

Lepa in topla sobota je hitro minila ob panoramski vožnji v okolico grada Snežnik in ob družabnih igrah. Za jedačo in pijačo je bilo, kot rečeno, dobro poskrbljeno. Najbolj pa nas, člane kluba Moto Guzzi Slovenija veseli, da ni bilo nobene nesreče in da ni nihče padel z motorjem.

Uroš Blažko

Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so nam pomagali, da je srečanje uspelo, tako kot smo si ga zamislili:

AVTOPLUS, UNIT, PBS, SITAR PNEUMATIC CENTER, AMH VOMBERGER, RED BULL SLOVENIJA, IMPAKTA, BADEL, ZLATI GRIČ, MEDITRADE, SLOWATCH, RADENSKA, G-M&M, KRKA, B/S/H/, KOLINSKA